fbpx
Sajenje čilija, njihova vzgoja, gojenje

l. NA PROSTO V TLA ALI VISOKE GREDE

SAJENJE

l. NA PROSTO V TLA ALI VISOKE GREDE

1. Pogoji za zasaditev na prosto

Ko so naši razvajenci razvajeni že zadosti zrastli, tam okrog 20-25 centimetrov v višino, in se spoznali s sončnimi žarki, je samo še vprašanje časa, kdaj jih bomo presadili na svoje končno mesto. Vendar ne hitite. Uprite se skušnjavi, da boste prvi, ki boste svoje čilije posadili na vrt. Uprite se lažnemu zmagoslavju, ki se velikokrat izkaže kot naivno prehitevanje po desni. Namreč, zakaj to pišemo: zgodi se, in v zadnjih letih vedno bolj pogosto, da je datum za presaditev pravi, ne ustrazajo pa temperature. Ni zadosti, da je ogreto zgolj ozračje, ogreta mora biti tudi zemlja, saj so “noge” čilijev v zemlji, v katere jih ne sme zebsti, sicer bodo hibernirali (zastoj v rasti), prav tako pa s tem privabljamo na sadiko bolezni. Da boste svojim čilijem zagotovili čim manj stresen prehod iz lončka v zemljo, jih posadite v zemljo, ko bo le-ta imela konstantno temperaturo najmanj 16 stopinj. To pomeni, da ponoči ne sme ta temperatura pasti pod to številko.

Na kratko: Priporočljivo je čilije saditi na prosto po 20. maju oz. šele, ko je zemlja zadosti ogreta, je pravi čas za presaditev na končno mesto, ne glede na temperaturo zraka in ne glede na dejstvo, da je datum pravi.

Tako. Zemlja se je ogrela, sedaj pa na juriš na vrt! Ampak različne vrste čilija se ne zasadijo enakomerno narazen.

Sklepamo, da niste izbrali samo ene vrste semen, zato prilagamo načrt zasaditve, katere čilije koliko centimetrov narazen.

2. Razadalja zasaditve med čiliji

Čilije delimo v 6 različnih skupin, kateri se med seboj razlikujejo po: razvejanosti stebla in vej, obliki in barvi cvetov, listov ter obliki plodov.

Razdeljeni so v skupne:

Capsicum annuum (Cayenne, Jalapeno, Fresno…), malo razvejan, priporočljiva razdalja 40 cm med sadikami

Capsicum glabriusculum (Chiltepin…), malo razvejan, priporočljiva razdalja 40-50 cm med sadikami

Capsicum chinese (Habanero, Trinidad Moruga Scorpion…), zelo grmičato razvejan, priporočljiva razdalja 70 cm med sadikami

Capsicum frutescens (African Bird s Eye, Tabasco…) manj grmišasto razvejan, priporočljiva razdalja 50 cm med sadikami

Capsicum baccatum (Bishop s Crown, Lemon Drop…) Y razvejan, priporočljiva razdalja 50-60 cm med sadikami

Capsicum pubescens (Manzano, Canario Rocoto…) grmičasto razvejan, priporočljiva razdalja 50-60 cm med sadikami

3. Zalivanje

Ob zasaditvi čilije seveda zalijemo, vsakega z litrom vode. In tako nadaljujemo vsak drug dan, dokler se temperature ne dvignejo na tisti nivo, ko postane tako vroče, da slišimo škržate, čeprav smo še vedno na celini. No, takrat pa jih zalivamo vsak dan. V prvih deh po zasaditvi se zgodi, da vam bo sonce ožgalo nekaj listov, ki bodo postali belo sivkaste barve in povsem izsušeni. Ne ustrašite se, ker bodo listi odpadli. V primeru ožiga listov ponovno koristite Algoplasmin, ki jim bo hitreje obnovil manjkajoče liste. Ožig se lahko zgodi zaradi močnega sonca na nežne in mlade liste ali pa zaradi kapljic vode na listih, na katere se reflektira sončni žarek.

Najbolje je zalivanje v jutranjih urah. Pa tudi takrat, ko je sonce v zatonu, je odlično. Ni pa najbolj priporočljivo, da jih zalivamo v največji vročini. Lahko se zgodi, da jih dobesedno šokiramo in se vragec povesi. Zameri. In potem traja, da odmeri.

4. Kaj zasadimo zraven čilijev kot pomoč pred škodljivci in zastirka

A. Tagetesi

Med čilije je dobro takoj zasaditi tagetese za obrambo pred polži. Boljše je, da polži pojedo smrdljivke kot pa naše pekoče lilije. Polži namreč nimajo receptorjev toplote, tako pekočnosti ne občutijo in jim je čisto vseeno ali “grickajo” Carolino ali pa “navadni” Jalapeno. Medtem, ko nam še zdaleč ni vseeno, kaj nesemo v usta. Sploh pa kako velik kos čilija naenkrat. Tagetese z lahkoto vzgojimo doma. Posejemo jih v začetku marca v setveni plato in zalijemo. Presadimo jih vsako posebej v lončke, enako kot čilije. Ne potrebujejo posebne nege, le zemlja se ne sme izsušiti. Več kot boste zasadili tagetesev med čilije, več čilijev bo ostalo ob napadu polžev. Vendar ne pretiravajte. Če imate 10 čilijev na gredi, zasadite 5-7 smrdljivk med njih.

B. Kapucinke

Ob robovih lahko zasadite kapucinke za odganjanje polžev. Enako jih vzgojite doma, ob istem času kot smrdljivke in tudi njih presadite v lončke. Kapucinke je priporočljivo zasaditi, če imamo čilije v visokih gredah, saj stebla kapucink v dolžino poženejo tudi nad 2 metra. Vendar jih brez problema porežemo do željene dolžine. Ne bodo zamerile. Medtem ko sadike tagetesov dobite v vrtnarijah in temu podobnih trgovinah, kapucink kot sadik ne boste našli. Našli boste zgolj semena. Tako da jih boste primorani vzgojiti sami. Pa saj ne bo hudega.

Nasvet: listi, cvetovi in mlada zelena semena kapucink so v kulinariki zelo cenjena zelenjava

C. Fižol in bob

Pogosto se zgodi, da sta maj in junij v dežju, kar so idealni pogoji za nastanek uši, ki zelo rade napadejo mlade sadike čilija, ki prav zaradi mladih listov in stebla ne morejo premagati kolonij uši. Da se bi temu izognili, v neposredni bližini sejemo fižol in bob, ki ju tako “žrtvujemo” za zdrave čilije. Od tega fižola in boba, kot rečeno, ne pričakujmo plodov, saj so tukaj z drugim namenom. Če nam pa uspe, da v sezoni ne bo uši, toliko bolje. Namreč, uši imajo najraje prav fižol in bob in če se vrtnarjenja lotimo karseda naravno, sta ti dve rastlini idealni za to.

D. Zastirka

Obenem pa ob zasaditvi ne pozabimo na zastirko. Ta bo zadrževala vlago in preprečevala rast večinskega dela plevela. Z zastirko ne štedimo. Nasujmo je za najmanj 5 cm na debelo. Nato pa s “špric kanglo” na hitro zalijemo, da se posede in da je morebitni veter ne raznosi po vrtu. Za zastirko uporabimo bale nasekljane slame, ki jih kupimo v prodajalnah.

Druga rešitev je ta, da položimo čez dolžino grede črno folijo, naredimo luknje in vanje zasadimo čilije.

4. Gnojenje

Po 7-10 dnevih od zasaditve, da se sadike privadijo na nov dom, bo potrebno čilije začeti gnojiti. Gnojimo jih 1-krat na teden do nastanka plodov. Torej: enkrat tedensko gnojimo in še dvakrat zalivamo.

Priporočljiva so:

-guano gnojiva, s katerimi ne moremo predozirati in tako posledično zažgati korenin

-konjski oz. hlevski gnoj v peletih, katere namočimo v vodo, da se raztopijo, potem to mešanico 2 litrov dodamo 18 litrom vode in zalijemo sadike

-big plant, ki je odlično organsko gnojilo na podlagi izločkov mokarjev

5. Zaščita pred točo in opora

A. Zaščita pred točo

Poletja so vedno bolj nepredvidljiva in pogostost toč na žalost narašča. In če kateri zakoni vedno držijo, so to Murphyjevi zakoni. In prav tisto sezono, ko ne bomo poskrbeli za zaščito s protitočno mrežo, bo toče kot blata. Tako je potrebno narediti tudi dobro ogrodje okrog vrta ali visokih gred, čez katero napnemo mrežo in jo pričvrstimo z vezicami.

B. Opora

Po dobrem mesecu dni, ko imamo čilije na vrtu, bo potrebno poskrbeti tudi za njihovo oporo, da se stebla in veje ne zlomijo. Tako zaradi višine in teže kot tudi zaradi vetra. Zato zraven sadike, približno 5 centimetrov od stebla, zapičimo 1 meter dolgo palico, ki naj gre približno 25 centimetrov v zemljo. Steblo pa na enem ali dveh mestih, privežemo v obliki številke 8 do palice, vendar ne pretrdno. Ravno toliko, da bo rastlina brez problema lahko rastla dalje.

6. Pokrivalo

Za čilije, ki smo jih zasadili na prosto, moramo že pred zasaditvijo poskrbeti za streho, če bi radi, da jih lahko imamo zunaj dlje kot do prve slane. Tako jim bo pokrivalo nudilo zavetje pred nizkimi temperaturami v jeseni. Zato streho oblečemo s PVC folijo, ki naj seže ne samo do tal, ampak še meter v zemljo na dveh straneh, na dveh straneh pa do tal, ki nam omogoča vsakodnevno zračenje. Nasad s čiliji zvečer zapremo, ko temperature padejo na 12 stopinj. Sicer bodo čiliji šli v hipernacijo, kar pomeni, da se tako rast kot dozorevanje ustavi. Vsako jutro dve strani dvignemo in na ta način prezračimo, popoldan ali proti večeru pa ponovno obe strani zapremo. Na tak način podaljšamo zorenje do konstantne zunanje temperature 0 stopinj.

7. Pobiranje plodov

Plodove čilijev začnemo pobirati, ko dosežejo svojo končno barvo. Pravzaprav ne takoj, ko jo dosežejo. Na rastlini jih pustimo zoreti še približno 10 dni po doseženi končni barvi. Takrat bo pecelj zrelega ploda začel izgubivati na vlagi. Kar pomeni, da se le-ta začne malo sušiti.

Manj kot je čili pekoč, prej bo zrel in obratno. Višje kot so naši čiliji na Scovillovi lestvici, dalj časa bomo primorani čakati, da dozorijo. Tako bomo prve Jalapene lahko začeli pobirati v avgustu, medtem ko bomo na tiste nad milion SHU dočakali od druge polovice septembra, pa vse do zmrzali.

Izjema od vseh je Jalapeno, ki ga sicer Mehičani “tradicionalno” pobirajo že zelenega. To pa zaradi dveh razlogov, in sicer: pričakovanja strank, stopnje pekočnosti in zaradi pridelane količine, ki jo na tak način nadzorujejo, da lahko prodajo čisto vse plodove. Je pa res, da je še zeleni plod manj pekoč in tudi manj okusen. Medtem, ko zreli rdeči plodovi vsebuje več sladkorja, torej več okusa in so posledično tudi bolj pekoči, saj ga na rastlini pustimo dlje in s tem lahko plod proizvede več kapsaicina. Odločitev je odvisna povsem od naših želja.

Join the conversation

Prijava
Create an account

Vaši osebni podatki bodo služili za izboljšavo vaše uporabniške izkušnje na naši spletni strani, za upravljanje dostopa do vašega računa in druge namene, opisane v pravilnik o zasebnosti.

Password Recovery

Ste pozabili geslo? Vnesite vaše uporabniško ime ali elektronski naslov in poslali vam bomo povezavo za ponastavitev gesla.

KOŠARICA 0